Murova
Tematska pot Spomini starih Jesenic se prične pri Čuferjevem gradiču v neposredni bližini zdravstvenega doma na Jesenicah in se nadaljuje po Murovi, najstarejšem delu Jesenic vse do Cerkve Sv. Lenarta.
Spomini starih Jesenic
Mestna tematska pot odkriva zanimive zgodbe iz preteklosti, ki vas bodo povsem prevzele. Začutili boste, da so vas v časovnem stroju ponesle daleč v preteklost, ko so Jesenice imele čisto drugačno podobo, kot jo ima mesto danes.
Pot poteka od Murove, najstarejšega mestnega dela Jesenic, po glavni cesti do Čufarjevega Trga ter muzejskega območja Stara Sava in vse do Športnega parka Podmežakla. Lahko pa jo prehodite tudi v obratni smeri.
Zanimivosti ob poti: najstarejše naselje Murova, Cerkev Sv. Lenarta, Kosova graščina, Železniška postaja, Razstavni salon Dolik, Gimnazija Jesenice, Čufarjev trg, TVD Partizan Jesenice, območje Hrenovce, Športni park Podmežakla.
Čas hoje: 3-4 h
Višinska razlika: 50 m
Zahtevnost: lahka pot
Knjizica Spomini starih Jesenic SLO.pdf
Nekdanja Gosposvetska cesta
Spoznajte nekdanjo Gosposvetsko cesto, ki je v preteklosti večkrat spremenila ime. Od Kosove graščine vas pot vodi mimo Kolarjevega parka do nekdanjega hotela Korotan.
Življenje okoli jeseniškega kolodvora
Prihod železnice na Jesenice je močno spremenilo podobo mesta. Prestižni hoteli, gostinski lokali in stanovanjski bloki so zrasli vzdolž glavne ceste in železniško postajo povezali z današnjim Trgom Toneta Čufarja.
Hrenovca na Savi
Ste vedeli, da se je na območju Hrenovce nekdaj nahajal pravi živalski vrt? Od zelene oaze prepredene s sprehajališči, igrišči in zbirališči ljudi do industrijskega območja in danes stanovanjske soteske vas popelje današnja pot na Hrenovci.
Šport v Podmežakli
Kje, kdaj in kako se je začelo organizirano športno življenje na Jesenicah, lahko spoznate na informativnih tablah postavljenih ob parkirišču športne dvorane Podmežakla.
Spominski park na Plavžu
Ko so osrednje jeseniško pokopališče preselili na Blejsko Dobravo, so nekdanje območje spremenili v spominski park. Danes raste v njem preko dvesto vrst okrasnega drevja in grmovnic, ohranja pa tudi več kulturnozgodovinskih spomenikov.